Ker otroci potrebujejo pravljice
»Če zna otrok brati, zna misliti, in če zna otrok misliti, je svoboden.«
To čudovito in globoko misel je zapisala angleška pisateljica Siobhan Dowd, aktivistka za svobodo izražanja in borka za pravice otrok. In ker je branje resnično neprecenljiva veščina, se starši pogosto sprašujejo, kdaj naj začnejo brati svojemu otroku.
Strokovnjaki se strinjajo, da ni nikoli prekmalu, saj ne gre le za branje samo. S pripovedovanjem zgodb in pesmic, z igrami, ki se jih igramo že z dojenčkom, se med otrokom in starši spleta in poglablja čustvena vez, ki otrokom daje občutek varnosti in ljubezni.
Branje je veselje
Ko otroku berete, mu kaj pripovedujete ali pojete, s tem spodbujate njegov jezikovni razvoj in njegove miselne sposobnosti! Če z otrokom že v najnežnejšem obdobju obiskujete knjižnico, mu na ta način omogočite stalen stik z raznovrstnimi oblikami knjig, ki pa – tudi kasneje, v šolskem obdobju – ne pomenijo le branja, ampak igro in zabavo, predvsem pa veselje ob druženju z vami.
Strokovnjaki potrjujejo, da je še posebej v tem času, ki prisega predvsem na vizualno in glasovno bombardiranje človeških možganov z vseh strani, branje nadvse pomembno za otrokov duhovni in telesni razvoj. Ne pozabimo, da je branje, ob številnih koristih, za otroka lahko tudi res nadvse zabavno početje …
Kaj vse otrok uri z branjem?
Spoznajte spretnosti, ki jih otrok uri, medtem ko v rokah drži knjigo.
1. Z listanjem knjig otrok razvija spretnost prstov in rok, koordinacijo oko–roka, spoznava barve, povezavo med simbolom (sliko) in resničnim predmetom ter začne povezovati vzrok in posledico.
Že pri 3. mesecih lahko dojenčkovo prirojeno radovednost še okrepite z mehkimi knjigicami in igračami-knjigami, ki šelestijo, cvrčijo, pojejo … Tako ga boste spodbudili k opazovanju okolja in razvoju sluha ter osredotočanju vida.
Pravo listanje knjig se začne, ko dojenček pri okoli 9. mesecih obvlada pincetni prijem, ko sam pritisne na zvočni gumb v zvočni knjigi, ko iz mehke knjige s svojimi rokicami potegne medvedka, ki spi v žepku knjige.
2. Knjige in besede osmišljajo zapleteni svet, v katerem otrok živi, ter spodbujajo njegovo domišljijo in ustvarjalnost.
Ko vaš malček posluša zgodbe, pravljice in pesmi, primerja junake zgodb in njihovo življenje ter dejanja s svojim življenjem in z vsem, kar počne. Otroci, ki jim starši in vzgojitelji pogosto berejo, uživajo v navideznem branju svojim punčkam, medvedkom in drugim igračam, pri tem pa uporabljajo svoje besede ali pa do pikice natančno ponovijo tiste iz zgodb, ki jih znajo na pamet.
V svoje vsakdanje domišljijske igre vpletajo prav branje: pretvarjajo se, da berejo recept, medtem ko kuhajo, ali listek, na katerem je napisano vse, kar potrebujejo, ko se igrajo trgovino …
3. S poslušanjem in branjem otrok spoznava svoj dom, svoje mesto, svet, v katerem živi, in se pripravlja na šolo in življenje.
Branje in prebiranje zgodb in slikanic s pesmimi oz. rimami spodbuja otrokovo spoznavanje in zavedanje zvoka in zvena besed v slovenskem jeziku, to sposobnost pa strokovnjaki najpogosteje povezujejo z bralnim uspehom in razumevanjem prebranega v prvem triletju šole.
4. Ko starši beremo skupaj z otrokom, ustvarjamo čustveno vez, toplino in varnost, ki ju otrok potrebuje.
Samo starši lahko otroku zagotovite, da bodo knjige in veselje, ki ga daje branje, postali del njegovega otroštva. Nobena spretnost in nobeno darilo ne bo tako dragoceno, kot sta ljubezen in veselje do branja. Ni pomembno, kdaj berete, zjutraj, popoldne ali zvečer, pomembno je, da branju in druženju z otrokom posvetite vso svojo pozornost.
Otrok bo čas, ki ga bo, sprva v vašem naročju, kasneje pa z vami z ramo ob rami, preživel ob branju, povezoval z varnostjo in toplino, iz katerih bo samozavest in navdih lahko črpal vse svoje življenje.
